Vljudno vabljeni na predavanje Igorja Španjola 30. junija 205 ob 18. v Galeriji Škuc. Predavanje je zaključni dogodek programa usposabljanj iztekajočega se projekta ZAGON – sodobna umetnost z novimi močmi.
Internacionala je ime nadinstitucionalne konfederacije šestih evropskih muzejev, ki temelji na skupni medmuzejski rabi zbirk in arhivov. Pobudo za medinstitucionalno sodelovanje je dala Moderna galerija leta 2009 in prvi skupni projekt je bil dveletni program z naslovom Internacionala: 1957-1986. Umetnost od zatona modernizma do vzpona globalizacije; program se je končal leta 2012. Internacionala potrjuje vrednost in pomen mreženja na muzejskem področju ter spodbuja razvoj nove oblike kulturne konfederacije, pri kateri institucije članice lahko medsebojno souporabljajo zbirke in tehnologijo ter skupno pristopajo k umetniškemu raziskovanju in javni dostopnosti.
Internacionala je leta 2013 prejela evropska sredstva za petletni program, ki vodi k dolgoročnemu, trajnostnemu novemu modelu za javne muzeje v Evropi. Rabe umetnosti – dediščina let 1848 in 1989 je tesno prepleten projekt, ki sestoji iz razstav, simpozijev, publikacij, časopisov, spletnega foruma, izobraževalne platforme in izmenjave zaposlenih, ki se bo zaključil leta 2017 s sočasnimi razstavami in dogodki. Z izbranima ključnima zgodovinskima trenutkoma, letoma 1848 in 1989, se navezuje na radikalno in nadnacionalno evropsko zgodovino državljanskega odpora in kreativnega odziva na oblast. V obeh zgodovinskih revolucijah so bila vprašanja dostopa do sveta in njegovih kultur temeljnega pomena za zahtevane nove oblike državljanstva. Petletni program Internacionale se posveča tema trenutkoma in njuni dediščini s posebnim poudarkom na osemdesetih letih 20. stoletja za presojo sedanjosti in zagotavljanje novih oblik nadnacionalne mobilnosti fizične in intelektualne zgodovine na osnovi javnega dostopa, vključevanja in soustvarjanja.
Internacionala je predlog prostora za umetnost v nehierarhičnem in decentraliziranem internacionalizmu, ki temelji na vrednotah različnosti in horizontalne izmenjave znotraj konstelacije globalno povezanih kulturnih akterjev z lokalnimi koreninami. Internacionalo sestavlja šest velikih evropskih muzejev, Moderna galerija (MG+MSUM, Ljubljana, Slovenija); Museo nacional centro de arte Reina Sofía (MNCARS, Madrid, Španija); Museu d’artContemporani de Barcelona (MACBA, Barcelona, Španija); Museum van Hedendaagse Kunst Antwerpen (M HKA, Antwerpen, Belgija); SALT (Istanbul in Ankara, Turčija) in Van Abbemuseum (VAM, Eindhoven, Nizozemska), poleg tega pa jo podpirajo komplementarne partnerske in pridružene organizacije z akademsko-umetniškega področja.
Igor Španjol je od leta 1999 kustos v Moderni galeriji v Ljubljani. Leta 2004 se je strokovno izpopolnjeval na oddelku za nove medije Muzeja moderne umetnosti Centra Georges Pompidou v Parizu. Med njegovimi pomembnejšimi projekti so razstavna trilogija Slovenska umetnost 1975-2005 (z Igorjem Zabelom, 2003–2005), serija razstav v Mali galeriji (Andrej Monastirski, Sergej Kapus, Sandi Červek, Harun Farocki, Danica Dakić, Deimantas Narkevičius, Sašo Sedlaček, Tao G. Vrhovec Sambolec, Viktor Bernik, Silvia Kolbowski, David Maljković; 2007–2010), pregledne razstave Marka Peljhana (2011), Marka Pogačnika (2012), Tadeja Pogačarja (2014) in Vadima Fiškina (2015) ter postavitev del iz zbirk Moderne galerije Sedanjost in prisotnost v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (z Zdenko Badovinac in Bojano Piškur, 2011–).
Galerija Loža, Koper
20. junij ‒ 31. julij 2015
Odprtje razstave: sobota, 20. junij 2015, ob 18. uri
Razstava, ki je nastala v okviru projekta Zagon in bo na ogled v galeriji Loža v Kopru je nekakšna sinteza raziskovalno-umetniškega dela Novice so naše!, ki ga umetnica razvija s sodelavci kolektiva Obzorniška Fronta.
Naslov raziskovalno-umetniškega dela Novice so naše! je parafraza dveh znamenitih filmskih del, ameriškega obzornika Končno smo izvedeli (Finally Got the News) iz leta 1971 in zgodnjega francoskega obzornika Življenje je naše (La vie est à nous) iz leta 1936. Prvi film je skupno delo filmsko aktivistične skupine Newsreel in Lige revolucionarnih temnopoltih delavcev (League of Revolutionary Black Workers) in govori o položaju delavcev avtomobilske industrije v Detroitu. Življenje je naše je politično-propagandni film Jeana Renoirja, ki je bil narejen po naročilu francoske komunistične partije in govori o položaju delavskega razreda v Franciji. Vodilo obeh umetniških del je raziskovanje prepleta podobe in takrat aktualne politično-družbene situacije ter dialektika montaže, mišljenja in družbenega angažmaja. Podobno kot pri obeh zgodovinskih obzornikih je vodilo umetniških del, predstavljenih na razstavi Novice so naše!, raziskovanje prepleta podobe in poskusa družbenega angažmaja.
Razstava Streljajte psi ! predstavlja fragmente, zapise, fotografije in video dela, ki skušajo preko podobe preizpraševati zgodovino in ekonomsko dinamiko bivše skupne države SFRJ s poudarkom na paradigmatičnem primeru propada industrijskega središča Podravja, jugoslovanskega Manchestra, kakor so ga nekoč poimenovali, mesta Maribor. Obravnavana vsebina odpira vprašanja, vezana na družbene in politične premike, ki so določali ekonomsko, politično in družbeno dinamiko mesta. Maribor kot mesto okupacije, mesto industrializacije in deindustrializacije, mesto, zaznamovano s propadom skupne države, vojne in krize.
Pricujoča razstava je nekakšno nadaljevanje raziskovalno-umetniškega dela in razstave Novice so naše!, ki je bila na povabilo kustosinje Nataše Petrešin – Bachelez prvič predstavljena v muzeju Jeu de Paume v Parizu od februarja do maja 2014, v okviru njenega enoletnega kuratorskega projekta Zgodbe o empatiji (Histoires d’empathie) Druga predstavitev projekta se je zgodila v Muzeju sodobne umentosti v Ljubljani, ki je poleg filmskih del ponudila na ogled še dokumentarno gradivo, ki izhaja iz vizualno-raziskovalnega materiala, pridobljenega v sodelovanju z Obzorniško Fronto. Na povabilo kustosinje razstave, Bojane Piškur, so se ob Filmskem Obzorniku 55 (2013), Solidarnosti (2011) in V deželi medvedov (2012) prvič prikazala tudi nova dela: Za Slavo (2014) in Falshes Bild (2014) ter ostalo dokumentarno gradivo. Iz zbirke Obzorniške Fronte pa je bil na ogled Karl Marx med nami (2013) avtorja Jurija Medena.
Pomoč pri realizaciji projekta: Iza Pevec, Tevž Logar
Razstava Nike Autor »Streljajte psi!« je del projekta ZAGON – sodobna umetnost z novimi močmi. Projekt Zagon delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvojačloveških virov, razvojne prioritete: »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«; prednostne usmeritve: »Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti«.
Vljudno vabljeni na predavanje Borkurja Arnarsona, direktorja Galerije i8, ki bo v četrtek, 4. 6. ob 19.00 v Galeriji P74, partnerski ustanovi projekta Zagon.
O predavanju
Borkur Arnarson bo v svojem predavanju spregovoril o delovanju Galerije i8 in o njenih programskih smernicah. Galerija i8 velja za eno programsko najbolj profiliranih zasebnih galerij, ki pa deluje v izredno specifičnem okolju. Kljub geografski odmaknjenosti Islandije je galerija i8 s svojim programom in delovanjem dosegla neverjetno mednarodno prepoznavnost in se redno udeležuje tudi najpomembnejših sejmov na svetu. Poleg predstavitve strategije delovanja galerije se bo Borkur Arnarson dotaknil tudi geografskih, zgodovinskih, ekonomskih in kulturno-političnih značilnosti, ki so pomembno vplivale na razvoj obstoječega sistema umetnosti na Islandiji in mehanizmov, prek katerih se je ta izredno uspešno vključil v mednarodni prostor tako na institucionalni kot tudi tržni ravni. To je tudi eden glavnih razlogov za povabilo, saj se je Islandija v preteklosti soočala s podobnimi pretresi na področju kulturne politike kot se danes sooča slovenski umetnostni prostor. Tako želimo v kontekstu izobraževalnih modulov projekta Zagon predstaviti primere dobrih, mednarodno uveljavljenih strategij, ki so uspešno povezale lokalni in mednarodni umetnostni prostor.
O Galeriji i8
Program Galerije i8 od leta 1995 temelji na mešanici islandskih in mednarodnih avtorjev. Jedro galerijskega programa so umetniki, ki so izšli is gibanja SÚM v sedemdesetih letih 20. stoletja, kot so Hreinn Fridfinnsson ter Kristjan in Sigurdur Gudmundsson, ter umetniki, kot sta Roni Horn in Ólafur Elíasson, pri katerih igra Islandija še vedno pomembno vlogo v njuni umetnosti. Galerija predstavlja pomembne sodobne islandske in mednarodne umetnike, ki jih je predstavlja v mednarodni javnosti. Številni med njimi so predstavljali Islandijo na Bienalu v Benetkah, sodelovali na Bienalu v Sao Paulu in na številnih pomembnih muzejskih predstavitvah v Evropi in ZDA. Več informacij na http://i8.is/
O predavatelju
Borkur Arnarson (1966) je študiral fotografijo v Londonu. Desetletje je sodeloval z različnimi oblikovalskimi in oglaševalskimi podjetji v Reykjaviku in Londonu kot umetniški ali kreativni direktor. Galerijo i8 je ustanovil leta 1995 s svojo mamo in hkrati še vedno vodil svoje podjetje za grafično oblikovanje. Leta 2007 se je Edda upokojila in Borkur je prevzel vodenje galerije. Z ženo in otrokoma živi v Reykjaviku.
Predavanje organiziramo v sklopu projekta ZAGON – sodobna umetnost z novimi močmi.http://www.projektzagon.si/.
Vljudno vabljeni na odprtje razstave »Tovarna« umetnice Sanele Jahić, v četrtek 21.maja 2015 ob 19. uri, v Galeriji Miklova hiša v Ribnici.
Intermedijsko umetnico tako v vsebinskem kot v tehničnem smislu že dlje nagovarjajo stroji in tehnologija, kar pomembno določa tudi tokratno razstavo, katere rdeča nit je razmislek o odnosu med posameznikom in tehnologijo v kapitalističnem sistemu.
Umetnico bo na otvoritvi predstavila Iza Pevec.
Razstava bo na ogled do 14. junija 2015.
Razstava Sanele Jahić »Tovarna« je del projekta ZAGON – sodobna umetnost z novimi močmi. Projekt Zagon delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvojačloveških virov, razvojne prioritete: »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«; prednostne usmeritve: »Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti«.
Program Galerije Miklova hiša finančno omogočata Občina Ribnica in Ministrstvo za kulturo RS.
Likovni salon, 8. 5.- 14. 6. 2015
Vljudno vabljeni na otvoritev razstave v petek 8. maja 2015 ob 19.00 v Likovnem salonu Celje
Fotograf Uroš Abram v novem projektu obravnava odnos med fotografsko podobo in hiperprodukcijo vizualnega skozi pojem požrešnost, enega sedmih naglavnih smrtnih grehov. Vprašanje o smislu nenehnega pritiskanja na sprožilec, neprekinjenega ali nepremišljenega vizualnega sledenja sveta, si je avtor zastavil z osebne pozicije združevanja poklica reportažnega fotografa in kreativca. Kot fotoreporter pri reviji Mladina je v prvih treh mesecih dela posnel okoli dvajset tisoč fotografij, zato je sprva posegel po ključnem pojmu novega projekta precej dobesedno. Za izhodišče je uporabil domačo kuhinjo, ki jo je v celoti prekril s svojimi fotografijami. Metaforo množične (zlo)rabe fotografije je na drugi stopnji serviral bolj tehnološko, formalno in likovno. Predstavil je »vse« fotografije, zajete z »vsemi« fotografskimi tehnikami, skušal pokazati »vse« zakonitosti notranjega in zunanjega bivanja podobe ter nenazadnje »vse« njene paradokse. S fotografiranjem postavitve nepregledne množice fotografij, ki so ravno s kvantiteto popolnoma izgubile prvotni pomen, ostale le likovno sredstvo, je avtor požrešnost preobrnil v kreativno, kritično podstat umetniškega dela. Na končni stopnji je »vse« pripeljalo v »novo« tridimenzionalno predstavitev »novih« podob. Ta je pripravljena, da nas požrešno pogoltne, pahne iz fokusa običajnega gledanja in dojemanja fotografije. Umetnik z ironičnim prijemom obrača opozorilo o pretirani rabi podobe tako nase kot na družbeno polje vizualnega, kjer podobe, poleg našega apetita, pravzaprav vedno bolj »žrejo« tudi same sebe.
Uroš Abram se je rodil leta 1982 v Novem mestu. Po študiju fotografije na praški akademiji FAMU, kjer je leta 2010 diplomiral, je deloval na področju oglaševanja, izobraževanja, predvsem pa ustvarjal na področju avtorske fotografije. S prvo fotografski razstavo v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je postal najmlajši tam predstavljeni avtor, kasneje pa je med drugim razstavljal tudi na slovitem sejmu fotografije Paris Photo v pariškem Louvru. Trenutno deluje kot kreativni fotograf tednika Mladina, v preteklosti so njegove fotografije objavljali tudi številni drugi slovenski mediji. Kot umetniški vodja je skrbel za festival Noster v Kostanjevici na Krki in kot mentor sodeloval na festivalu Fotopub v Novem mestu. Trenutno živi in ustvarja med Kostanjevico na Krki in Ljubljano.
Razstava Uroša Abrama je del projekta ZAGON – sodobna umetnost z novimi močmi. Projekt Zagon delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete: »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«; prednostne usmeritve: »Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti«.
Vljudno vabljeni na predavanje in delavnico, ki ju bo 15. in 16. aprila ob 18. uri vodil Davor Mišković v prostorih Galerije Škuc. Davor Mišković deluje kot producent in kulturni menedžer v okviru organizacije Drugo more iz Rijeke.
Podoba neodvisnih kulturnih organizacij
Predavanje bo v sredo, 15. aprila. ob 18.00.
Predavanje Davorja Miškovića je odprto za javnost.
Predavanje o delovanju neodvisnih kulturnih in umetniških organizacij izhaja iz teze Garetha Morgana, da organizacije lahko najboljše opišemo skozi metafore. Morgan v svoji analizi uporablja metafore strojev, organizmov, možganov, kulture, političnega sistema, zapora itn., nekatere izmed teh bomo aplicirali v analizi organizacij neodvisne kulture, ki delujejo v jugovzhodni Evropi. V regiji se je namreč razvilo nekaj tipov organizacij, ki uporabljajo različne strategije premagovanja nestabilnih okoliščin. Te strategije, ki varirajo od internacionalizacije do intersektorizacije, vplivajo na temeljne aktivnosti teh organizacij, njihovo organizacijsko strukturo in vpliv na skupnost.
Pričujoče predavanje je samo eden izmed možnih uvidov in pristopov, ki jih bomo obogatili v razpravi po predavanju.
Generator idej
Delavnica, četrtek, 16. aprila., ob 18.00.
Udeležba na delavnici je možna do zapolnitve mest, s predhodno prijavo na elektronski naslov: galerija.skuc@guest.arnes.si
Generator idej je igra, v kateri igralci testirajo svoje ideje in jih aplicirajo v različnih kategorijah. Gre za enostavno igro, v kateri se kaže divergentnost mnenj, ki se bojujejo za prevlado. Igralci uporabljajo svoje ideje v kategorijah, kot so ekonomija, tehnologija, ekologija, skupnost in arhitektura, lahko pa uporabljajo tudi ideje drugih, ki se jim zdijo koristne ali uporabne. Te ideje postajajo sredstvo tekmovanja, ki poteka v formi kviza, v katerem so odločilnega pomena ne informacije, temveč prav ideje. Kot v vsaki igri, zmagujejo igralci z največjim številom točk, ki temeljijo na glasovih. Tu prihaja tudi do kalkulacij, dogovorov in podobnih mehanizmov, ki so sicer vidni in postajajo del igre. Igralcem so ves čas na razpolago orodja, s pomočjo katerih razvijajo in predstavljajo svoje ideje, pri tem pa lahko konzultirajo literaturo, internet, uporabljajo avdio-vizualne materiale ali pa si vzamejo pavzo.
Igro je razvila umetniška skupina YKON, v njenem razvoju so sodelovali tudi člani Drugega morja, ki vas bodo v četrtek, 16. aprila, vodili skozi igro.
Vljudno vabljeni na otvoritev razstave
UROŠA ABRAMA “POŽREŠNOST”
v soboto 11. aprila 2015 ob 19.00 v GT22.
“Uroš Abram je v prvih treh mesecih delovanja kot Mladinin fotograf posnel približno 20 tisoč fotografij. Številka se sliši ogromna, vendar nas v kontekstu vsakodnevne izpostavljenosti množici podob, pravzaprav ne bi smela presenetiti. V projektu in razstavi Požrešnost Abram razmišlja prav o tej inflaciji podobe, katere začetkom lahko sledimo že vsaj nekje od Kodakovega slogana »You Press the Button, We Do the Rest«. Fotograf, razpet med svojim umetniškim in novinarskim delovanjem, dano situacijo nedvomno občuti akutneje in nanjo zre z drugačnim pogledom. Kakšna je v tej poplavi podob sploh še lahko vrednost ene same podobe, pa čeprav še tako kvalitetne? Kakšen je odnos med nenehnim in nereflektiranim »škljocanjem« in premišljeno zasnovano podobo? To so vprašanja, ki jih projekt Požrešnost zastavlja najočitneje, vendar se kot nasprotujoče tej črno-beli situaciji izrisuje dejstvo, da projekt nastaja prav na osnovi te hiper-produkcije. Inflacija fotografij postane osnova razmisleku in konceptualnemu pristopu k problemu, dvojnost »poplave« fotografij in poglobljenosti, pa se odvija tudi na materialnejši ravni projekta…//” (Iza Pevec)
Razstava Uroša Abrama je del projekta ZAGON – sodobna umetnost z novimi močmi. Projekt Zagon delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete: »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«; prednostne usmeritve: »Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti«.
Izvajalec projekta je Galerija Škuc v sodelovanju s partnerskimi institucijami (GT22).
Podporniki: Fundacija Sonda, Društvo Kombajn.
GT22 podporniki: Društvo Moment, Društvo za razvoj filmske kulture, Fotografski muzej Modrinjak, Zavod Udarnik, Yourupradio, Zavod Aplikata, MišnicaGT22.
Prostorska postavitev
10.– 30. 4. 2015
Odprtje razstave v petek, 10. aprila 2015, ob 20. uri.
Mestna galerija Nova Gorica svojo razstavno sezono nadaljuje s predstavitvijo umetnice Mete Grgurevič. Umetnica, ki je sicer končala podiplomski študij slikarstva, je našla svoje izrazno sredstvo v kompleksnem prepletu kinetičnih mehanskih objektov in večmedijskih postavitev. Kot pravi Tevž Logar, strokovni sodelavec projekta Zagon – sodobna umetnost z novimi močmi, ki je prispeval tudi tekst v razstavni katalog, »njena kompleksna umetniška dela vselej nagovarjajo več čutov hkrati in tako nenehno preizkušajo možnosti gledalčeve (samo)refleksije, a vseskozi izražajo tudi umetničino lastno intimo, čustva in izredno neposreden pristop k vprašanjem, ki jih umetnica želi izpostaviti v kontekstu posamičnih projektov.«
Tokratna novogoriška razstava Presek poskuša preko izbranih umetniških del izpostaviti nekatere formalne in vsebinske poti Mete Grgurevič v časovnem razponu štirih let. Jedro predstavlja izbor in sopostavitev umetniških del, ki so nekakšna sinteza projektov Lucid Dream (2012), Galanterie Mécanique (2013) in Saudade (2015). Na ta način se v galerijskem prostoru vzpostavljata dialoga, ki gledalca peljeta v dve smeri: prva je nekakšen interni dialog med gibljivo podobo in statičnim objektom, druga pa vzpostavlja razmerja med gibljivo sliko – zvokom – objektom – prostorom. »Galerijska postavitev tako postaja nekakšna “koreografija” posamičnih elementov in zarisuje možnosti, ki jih lahko ima v današnjem času prečenje skozi različne medije. Izkušnja razstave Presek tako postane nekaj neizbežnega, a hkrati izmuzljivega, saj se razmerja med gledalcem in posamičnimi elementi nenehno spreminjajo in se posledično s tem tudi odmikajo od konvencij izključno haptične percepcije. Zato se zdi, da sopostavitev projektov ni zgolj sinteza umetničine preteklosti, ampak gre za novo sozvočje avdio-vizualnih struktur, ki omogočajo nov svoboden pogled, ki lahko povsem relativizira staro izkušnjo. Prav zaradi tega se, ko razmišljamo o umetniški praksi Mete Grgurevič, ne moremo znebiti občutka, da umetniški projekt v trenutku, ko je zaključen, že postane izhodišče za razmislek o novih razmerjih, ki nastajajo znotraj njega. Presek skozi preteklost, da lahko razumemo prihodnost«, zaključuje svoje razmišljanje Tevž Logar.
Razstava je del projekta Zagon, ki ga delno delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete: »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«; prednostne usmeritve: »Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti«.
O umetnici
Meta Grgurevič (1979) je leta 2007 končala podiplomski študij slikarstva na Likovni akademiji v Benetkah. Leta 2002 je z Maro Ambrožič, Jasmino Cibic in Mery Favaretto ustanovila skupino Passaporta, ki je delovala med Benetkami, Ljubljano, Granado in Londonom. Od leta 2007 je v Sloveniji pripravila več samostojnih projektov in sodelovala na številnih skupinskih razstavah v Sloveniji, Italiji, Londonu, Grčiji, New Yorku, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Makedoniji in Avstriji.
Meta Grgurevič je dobitnica številnih nominacij za perspektivne mlade umetnike in nagrad: leta 2002 je v Benetkah za delo Miki Maus je pedr prejela nagrado Premio Consorzio Nuovo Bevilacqua la Masa, leta 2004 je bila skupina Passaporta uvrščena med perspektivne italijanske umetnike Premio Furla, leta 2009 pa je prejela nagrado za projekt Worlds Don’t Come Easy, ki je bil prepoznan kot najboljši intermedijski projekt na festivalu Akto v Makedoniji. Lani je prejela tri zelo pomembna priznanja: BIENALEONLINE 2013 jo je na podlagi odločitve tridesetih vodilnih svetovnih kuratorjev uvrstilo med 180 najbolj obetavnih umetnikov na svetu, bila je izbrana med štiri finaliste za nagrado skupine OHO, na 30. grafičnem bienalu Ljubljana pa je za projekt Mehanična galanterija/Srebrna nit (Galantérie Mecanique/Fil d’argent) s soavtorico Uršo Vidic prejela posebno omembo mednarodne žirije. Leta 2010 je prejela delovno štipendijo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Spomladi leta 2012 je bila rezidenčna umetnica na Finskem v HIAP – Mednarodni umetniški program Helsinki in leta 2013 rezidenčna umetnica v ateljeju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v New Yorku. Živi in dela v Ljubljani.
Več o umetnici na: www.metagrgurevic.com
3. 4. – 17. 4. 2015
Vljudno vabljeni na otvoritev razstave v petek, 3. aprila, ob 19.00 v Galerijo Simulaker v Novem mestu.
Vidno in nevidno nikakor nista v misterij zavita člena manihejske dihotomije, temveč odsev zelo otipljivih družbeno-ekonomskih razmer, posledica za preživetje neoliberalizma nepogrešljive sistemske neenakosti in izključevanja. Nika Autor svoja umetniška raziskovanja gradi prav okoli vprašanj, kaj in kako vidimo – in kdo je neviden.
Razstava Razglednice problematizira vprašanja azilne in migracijske politike, ki postajajo vedno bolj aktualna, saj se zaradi kriznih žarišč severne Afrike in Bližnjega vzhoda čedalje pogosteje prebijajo tudi do mainstream medijev. Vendar je moč prakse Nike Autor prav v odločni dekonstrukciji prevladujočega diskurza, ki brezsramno licitira z ustvarjanjem stereotipnih predstav. Nika Autor gre veliko dlje, saj skozi dekonstrukcijo medijske podobe migrantov problematizira prav medijsko manipulacijo kot instrument pravne legitimacije sistemskega degradiranja in izkoriščanja. Če je vloga države, da politizira naravno življenje, ga subjektivira v politično in proizvaja državljane, pade problematika azilantov v svojevrstni pravni vakum. Ker je kriterij dodelitve državljanstva najpogosteje pogojen z rojstvom (natio!), to posledično pripelje do nastanka množice, ki ne ustreza pogojem državljanstva, hkrati pa se fizično znajde na območju izvajanja suverenosti države. Ta preostanek ne‐subjektov je golo življenje.
In prav iz tega prepleta predstave, nacionalne države in ekonomskega interesa vznikajo vprašanja, ki zanimajo Niko Autor kot področja njenega angažmaja. Problematike migracijske politike se ne loteva prek medijskih slik oddaljenih kriznih območij, temveč skozi impresije naše, opevano poetične krajine. Slovenske gore in gozdove v paradoksno impresionistični estetiki nočnih posnetkov policijske infra-rdeče kamere nam predstavi kot hkratni topos tradicionalne slovenske nacionalne identifikacije in poligon preživetvenega maratona tistih, ki jim odrekamo pravice političnih subjektov.
Podobe, ki jih Nika Autor sopostavlja na pričujoči razstavi, so pravzaprav podobne, le videne iz različnih zornih kotov. Srečajo se pogledi vključenih in izključenih, vidnih in nevidnih. Dela Nike Autor nam niti za trenutek ne dovolijo, da bi se izmuznili odgovornosti, ki jo imamo sami pri tej „razporeditvi čutnega“ (Jacques Ranciere) . Razstava Nike Autor v svoji igri s podobo črpa iz estetike, vendar ne v pomenu teorije lepega ali umetnosti, temveč prav estetike kot Rancierove distribucije čutnega, ki omogoča, da so natanko določene reči vidne, slišne, skupne, medtem ko so druge iz te vidnosti, slišnosti in skupnosti izključene.
Delo Nike Autor reagira tudi na neuspeh post-moderne politike emancipacije, ki se skozi post-kolonialno odrekanje esencializmu odreka slehernemu konkretnemu geografskemu kontekstu. Ta pozicija spodleti prav zato, ker manko realnega konteksta posledično pomeni neobstoj dejanskega prostora, v katerem bi se projekt hibridnih identitet lahko politično artikuliral. Nika Autor zato vztraja pri neposrednem zgodovinsko-političnem kontekstu z vsemi značilnostmi, ki jih določen prostor ponuja. Z jasnim zavedanjem, da »čeprav lahko v teoriji z lahkoto dekonstruiramo esencialistične identitete, te še naprej nemoteno delujejo na ravni politične prakse« , Nika z razstavo jasno artikulira dejstvo, da terminov politike ne moremo deklarativno zamenjati s kulturnimi termini. Če nas še vedno obdajajo dejanski politični problemi nacionalne države in nacionalizma kot konteksta represije, preprosto ne zadošča, da jih teoretsko zamenjamo s politično korektnim besednjakom kulturologije, saj jih s tem ne pripeljemo prav nič bližje realni zgodovinski uresničitvi. Nasprotno: s tem jih depolitiziramo.
Zato je razstava Razglednice po eni strani dekonstrukcija določenega režima vidnosti, po drugi pa kritika koncepta »politične kulture« in jasna zahteva po političnem delovanju kot reakciji na dejanske mehanizme moči našega zgodovinskega stratuma. Razglednice pomenijo nepristajanje na razvodenelost post-moderne politike emancipacije, ki sicer deklarativno ukinja stare mehanizme moči in slavi zmago hibridnih singularnih identitet, a v resnici obrača glavo od realnosti represije in izključevanja. Politično Nika Autor zato vidi v angažmaju v neposrednih političnih bojih na polju vidnega, kjer se politika dogaja prav skozi vztrajanje pri potrebi po njegovi prerazporeditvi.
Vladimir Vidmar
***
o avtorici
Nika Autor deluje na področju sodobnih praks umetnosti. Leta 2008 je končala študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Umetniško prakso razume kot refleksijo družbene stvarnosti, ki prispeva k upiranju pogleda in ostrenju misli. Je del kolektiva Obzorniške fronte. Njena dela so bila predstavljena v nacionalnih in mednarodnih razstaviščih in festivalih, med drugimi: Film d’actualites- l’actu est a nous, Jeu de Paume, Pariz, Francija; Between Worlds II, Galerija Miroslav Kraljevič, Zagreb, Hrvaška; U3, 7. trienale sodobne umetnosti v Sloveniji, MSUM, Ljubljana; Shifts in Time: Performing the Chronic, MSUM, Dunaj, Avstrija; Alternative film/video, Festival novog filma i videa, Beograd, Srbija.
Razstava Nike Autor Razglednice je del projekta ZAGON – sodobna umetnost z novimi močmi. Projekt Zagon delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete: »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«; prednostne usmeritve: »Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti«.
Izvajatelj projekta Zagon je Galerija Škuc.
***
spremljajte nas tudi na: http://www.simulaker.si/
odpiralni čas: tor – pet: 15.00 – 19.00; sob: 10.00 – 14.00
nedelje in ponedeljki in prazniki zaprto
naslov galerije: Vrhovčeva ulica 1a, 8000 Novo mesto
Delovanje Galerije Simulaker omogočajo:
Ministrstvo za kulturo, Urad za mladino RS, Mestna občina Novo mesto in skupina DNŠ
Vljudno vabljeni na pogovor z dr. Bojano Kunst, ki bo gradil na tezah knjige Umetnik na delu: bližina umetnosti in kapitalizma. V ponedeljek, 23.2.2015 ob 18. uri v Galeriji Škuc. Z dr. Bojano Kunst se bo pogovarjal Vladimir Vidmar, umetniški vodja Galerije Škuc.
Dr. Bojana Kunst je filozofinja, dramaturginja in teoretičarka sodobnih scenskih umetnosti. Je redna profesorica na Inštitutu za uporabne gledališke znanosti na Justus Liebig Univerzi v Giessnu, kjer od leta 2012 vodi mednarodni magistrski program Koreografija in performans. Je avtorica več knjig in urednica monografij, med so tudi Višnje v čokoladi, Nemogoče telo, Nevarne povezave, Sodobne scenske umetnosti (ur. skupaj s Petro Pogorevc), Performance and Labour. Njena zadnja knjiga, Umetnik na delu, skozi razmišljanje o razmerah in statusu umetnikovega dela razkriva nevarne povezave med kapitalskimi spekulacijami in umetniškim načinom življenja.
Dogodek je del projekta ZAGON – sodobna umetnost z novimi močmi. Projekt Zagon delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete: »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«; prednostne usmeritve: »Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti«.
Promocijska in organizacijska podpora: Emanat
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in MOL – Oddelek za kulturo.
Za več informacij se obrnite na Vladimirja Vidmarja, umetniškega vodjo Galerije Škuc, na elektronski naslov skuc@amis.net
